»Čao Bela bo film o najstnikih in za najstnike. Z igralci, posebej mladimi, smo skupaj že več kot pol leta. In res so super. Vsa ekipa komaj čaka, da začnemo.«

»Če hočemo povedati kohezivno zgodbo, je treba vedeti vse, kar se je zgodilo prej, zato sem o Furiosi pisal od trenutka, ko so jo v otroštvu ugrabili, pa do njene preobrazbe v vladarico. Vsi igralci, scenografi in ekipa so dobili ta integralni scenarij, preden smo začeli snemati Cesto besa.«

»Če smo že rinili vse do Nove Zelandije in zapravili ves ta denar in ogromno energije, da smo ekipo in opremo spravili sem, zakaj ne bi posneli še enega filma?«

»Snemanje filma je bilo zelo intenzivno, saj je ekipa snemala v klavnicah in tudi z živimi živalmi.«

»Tu in tam sem se skril za grmovje, igralci niso vedeli, zakaj, in me ni bilo dve uri, da sem dopisoval scenarij.«

»Rad poudarim, da so živali igralci, ki se do skrajnosti trudijo, da ne sodelujejo. Težko jih je prepričati. Prelisičiti jih moraš, da jih lahko posnameš tako, kot si želel. Zame je bil to velik uspeh.«

»Vesel sem, da sem lahko delal z najboljšimi slovenskimi igralci. Super je bilo snemati na Obali, kjer smo bili tudi nastanjeni, tako da smo se kot ekipa še bolj povezali. Režiser Peter Bratuša nas je odlično vodil in upam si trditi, da nas naslednjo jesen čaka nov filmski hit.«

»Neverjetno naporno je bilo spraviti vso opremo na hrib s snežnimi motorji. Tudi za igralsko ekipo je vse skupaj ogromen izziv. Cel dan ne morejo nikamor, da bi se zares pogreli, nimajo normalnih stranišč in podobno. Ko bereš scenarij, se vse skupaj morda zdi zelo preprosto: samo dva človeka, ki se spuščata z gore. Večina ljudi ne bi verjela, kako veliko sredstev in dela je potrebnih, da to posnameš na film.«

»Videla sem jo, kako se je igrala s prijateljicami v gorah, in to mi je priklicalo v spomin lastno otroštvo. Želela sem posneti film o tem čudovitem času, ki lahko nenadoma kar izgine.«